Untitled Document

PODAJ ŽOGO

V sklopu spletne strani ZKTS začenjamo novo rubriko. Ker predajanje štafete v košarki ni aktualno, bodo trenerji podajali žogo z vprašanji svojim kolegom, kdaj pa kdaj se nam pa mogoče obeta tudi kakšen »extra pass«, ki ga imamo v svoji stroki tako radi. Cilj rubrike je, da predstavimo trenerje, ki delujejo v različnih ligah, lokacijah in starostnih skupinah. Vsak nam bo predstavil svoj pogled in okolje ter situacije, s katerimi se srečuje. Skok za prvo žogo je dobil Matic Močenik, ki deluje v KK Vojnik, kjer vodi tako člansko zasedbo, kot tudi mlajše selekcije. "Extra pass" je dal svojemu bivšemu soigralcu Robiju Matevžiču, ki deluje v ŽKK Konjice. Robi je podal baseball podajo Luki Hrovatinu v Grosuplje, ki nam je povedal zanimivo anekdoto, žogo pa podal na obalo Samu Miški, ki je kot vedno bil tudi tokrat brez dlake na jeziku. Samo je žogo za hrbtom podal Zoranu Lazarevskemu, ki se je iz igralske vloge preselil med nas trenerje. Čez celo Slovenijo je poletela žoga Zorana Lazarevskega, ki je s kirurško natančnostjo zadel 33 letnega Primoža Slaviča v Murski Soboti. Skorajda z Madžarske meje, je Šerif med nogami Avstrijcev podal žogo na rep naše prelepe "kokoške" in sicer soimenjaku Primožu Samaru, ter mu postavil provokativno vprašanje. Primož Samar je zelo lepo podajo dal Janu Bezici v Ljubljano. Jan Bezica pa jo zakotalil naprej Petru Hojču v Grosuplje, ki jo je nato preko Gorjancev zalučal v roke Milanu Kordiču. Iz daljnega Črnomlja je poletela podaja preko celotnega igrišča v Tolmin. Kjer že vrsto leto Deluje Boris Velikonja, ki je iz Tolmina naredil izkorak in podal žogo po dolini Idrijce v sosednjo Idrijo, ki ima v košarki izjemno tradicijo. Tam jo je ujel domači trener Sašo Kavčič. 

Dvanajsti v rubriki je Sašo Kavčič, ki v Idriji vleče košarkarski voz z vso svojo močjo. 
"Publika v Idriji je bila in je še vedno nekaj posebnega. O navijanju v prvi ligi niti ne bi niti izgubljal besed, dovolj zgovoren je podatek, da je bila dvorana nabito polna že uro pred samim srečanjem. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi pred leti, ko smo igrali v takratni drugi ligi. Na tekmi se je zbralo tudi do tisoč ljudi. Spomnim se, da je takrat TV Slovenija posnela prav posebno oddajo o tem. Navijaška skupina Pr'farci je vedno dajala ton dvorani. Upam, da bodo na sobotni tekmi kvalifikacij Pr'farci ponovno odpihnil prah z bobnov in trobent in nam pomagali do želene tretje lige."

Enajsti v rubriki je Boris Velikonja, ki vrsto leto deluje v KK Tolmin in s svojim prispevkom v nas zbuja kar nekaj nostalgije. 

"Čase, ko smo mi začenjali igrati je praktično nemogoče primerjati z današnjimi. Nam je bila košarka šport, druženje, zabava, na igrišču smo praktično preživeli celo popoldne. Težko se je zgodilo, da kdo ni prišel na trening, na pustni torek pa smo ponavadi kar igralci pozvonili na trenerjeva vrata, ker je bil že malce utrujen in ga ni bilo v telovadnico. Pozimi smo kidali sneg, da smo na Brajdi lahko igrali."

Celoten intervju z Borisom si lahko preberete tukaj.

Deseti trener v rubriki je Milan Kordič, ki ima v svoji dolgoletni karireri že malo morje anekdot in seveda tudi svoje razmišljanje:

"Vsak trener ima svoj način in svojo košarkarsko filozofijo. Sam sem mnenja, da velikokrat izgubljamo dragoceni čas na različnih taktičnih treningih. Vsak teoretični koncept napada v košarki je to, da je igralec »sam«. Ko to dosežemo, je vse to nično, če igralec ne zna ali ne more zadeti …  Sam se imam za pragmatičnega trenerja in ne rad kompliciram stvari. Pri metu sta samo dve možnosti: si zadel ali ne … Vmesnega odgovora ni. In kot je že nekdaj davno nekdo rekel: »Šuter ni tisti, ki meče na koš, šuter je tisti, ki zadeva.« (smeh) Naj skrajšam svoje nakladanje, recept je jasen: šut, šut in samo šut …, vsak dan, brez izjeme.  "

Celoten intervju z Milanom si lahko preberete tukaj

Deveti v rubriki je Peter Hojč, ki se je veliko naučil od starejšega brata Tea.

"Že od otroštva, odkar pomnim, sem kot vsak mlajši brat v starejšemu videl svoj vzor. Veliko sem se naučil od njega, vendar mislim, da sem se največ naučil iz njegovih napak. Zelo podobno je tudi v trenerskem poklicu, saj sem imel možnost opazovati njegov vzpon nekaj let pred svojim. V klubu in okolju je oral ledino z načinom dela in razmišljanjem in mi s tem olajšal delo. Tako kot je doma starše navadil na vsega hudega in potem jaz nisem izpadel tako slab."

Celoten intervju s Perotom si lahko preberete tukaj

Osmi v rubriki "Podaj žogo" je Jan Bezica. Primož mu je postavil sledeče vprašanje: »Jan, zanima me, česa vsega bi se v življenju ob vseh košarkarskih aktivnostih, ki jih imaš, še lotil, če bi imel dan 25 ur?« 

Celoten intervju z Janom si lahko preberete tukaj

Sedmi v rubriki "Podaj žogo" je Primož Samar. Šerif mu je postavil sledeče vprašanje: "Glede na to, da prihajaš z Jesenic in vsi vemo kateri šport je tam številka 1, te prosim, da pred vsemi razkriješ, kateri šport ti je bolj pri srcu: košarka ali hokej in zakaj? Pričakujem pošten odgovor?"

Celoten intervju s Samarjem si lahko preberete tukaj

Šesti v rubirki "Podaj žogo" je Primož ŠERIF Slavič, žogo mu je podal Zoran Lazarevski. Vprašal ga je: "Kdaj bomo v 1.SKL gledali kakšen klub iz Prekmurske regije?" Že prvi odgovor je bil v stilu ŠERIFA duhovit. 

Celoten intervju z Šerifom si lahko preberete tukaj

Peti v rubriki »Podaj žogo« je Zoran Lazarevski, podajo za hrbtom je ujel od Sama Miške. Tik ob meji z Italijo mu je postavil vprašanje: "Kakšna je razlika med treniranjem zamejske ekipe v Nabrežini in treniranjem v Sloveniji?"

Celoten intervju z Zoranom pa tukaj

Četrti v rubriki  »Podaj žogo« je Samo Miška, ki je podajo prejel od Luke Hrovatina. Slednji mu je kot prvo vprašanje postavil: "Da si v majhnem okolju kot je Koper uspel do 1.SKL popeljati toliko košarkarjev, ti štejem kot izjemen uspeh. Kje je glavni razlog, da ti je to uspelo? Katera trenerjeva lastnost se ti zdi najpomembnejša pri vzgoji mladih?" Vas zanima kaj je Samo odgovoril na to in še mnogo drugih vprašanj?

Preberite celoten intervju s Samom

Tretji v rubriki »Podaj žogo« je Luka Hrovatin, ki je »baseball pass« dobil od Robija Matevžiča. Žoga, ki je priletela iz Slovenskih Konjic, nosi vprašanje: »Ali imaš pripravljen večmesečni plan treniranja ali treninge sestavljaš sproti in na podlagi česa jih sestavljaš?«
Robi, hvala za podajo. Glede načrtovanja: vedno imam pripravljeno ciklizacijo za celo sezono. Na kratko povedano, sezono si v začetku razdelim na tekmovalna obdobja, v katerih določim cilje v grobem. Vsako obdobje mi sestavlja več mezzociklov (mesecev), v katerih že lahko vplivam na določene košarkarjeve sposobnosti oziroma že lahko pričakujem spremembe. Tu definiram cilje podrobno, potem razdelim mezzocikle na mikrocikle (tedne), kjer definiram metodiko oziroma pot za dosego ciljev. Trening se v bistvu tako napiše sam, za dokončanje vadbene enote le še izberem vaje. 

Preberite celoten in zelo zanimiv pogovor z Luko

Kot drugi se je v rubriki »PODAJ ŽOGO« znašel trener Robert Matevžič, ki je dobil »EXTRA PASS« od Matica Močenika. 28-letnik iz Vitanj trenutno deluje v klubu ŽKK Konjice, pohvali pa se lahko tudi s kariero košarkarja, ko jo je zaključil tam, kjer jo je tudi začel – v KK Rogla Zreče. Z omenjenim klubom se je prebil v polfinale Pokala Spar in zasedel šesto mesto v prvi ligi, ob aktivni košarkarski karieri pa je zgodaj pričel tudi z delom trenerja v pionirskih selekcijah. Danes je trener v Košarkarski šoli Miki – Šport ter trener mlajših in starejših pionirk v ŽKK Konjice, obenem pa vodi tudi žensko regijsko reprezentanco »Vzhod 1«. V letošnjem letu je Matevžič »bogatejši« za naslov prvaka, potem ko je z ekipo Konjic slavil 1. mesto za dekleta U15.

Preberite celoten in zelo zanimiv pogovor z Robijem

Matic Močenik je mlad trener (rojen 1986), ki se je s košarko začel ukvarjati pri ekipi KK Rogla Zreče. Tam je nastopal od mlajših selekcij pa do članov. S člansko zasedbo Rogle se je uvrstil v 1. A SKL, tam dosegel 6. mesto, prav tako pa je ta ekipa zasedla 4. mesto v Pokalu SPAR. Leta 2008 je naredil svoje prve trenerske korake v KŠ MIKI ŠPORT, deloval je tudi v domačem klubu, kjer je vodil kadete in mladince. Leta 2011 se je preselil v AKK Branik, kjer je vodil starejše pionirje in bil pomočnik pri članski zasedbi. Od leta 2012 deluje v KŠ Sani Bečirovič. Od 2013 dalje pa deluje tudi v KK Vojnik, kjer vodi kadete, mladince in člane, s slednjimi je resen kandidat za uvrstitev v višji rang.  Matic pa tudi redno sodeluje v sklopu Regijskega selekcioniranja KZS.  

Preberi celoten pogovor z Maticem