Untitled Document

David Dedek

David Dedek že od sezone 2002/03 deluje v tujini, natančneje na Poljskem, kjer je letos že drugo sezono trener Asseca Gdynia. Letos je dopolnil 44. pomladi in za seboj ima že dvajset let profesionalne kariere, začetki katere segajo v daljno leto 1984. Takrat je kot 13-letni fant začel delovati na OŠ Franceta Bevka in bil verjetno eden najmlajših pomočnikov trenerja v Sloveniji. V svoji karieri je vodil kar nekaj moških ekip, eno sezono pa je preživel tudi na klopi IMOS Ježice, kjer je vodil ženski kolektiv. Po končani zgodbi z ekipo Jurij Plava laguna, se je v sezoni 2002/03 podal na Poljsko, kjer si je kruh služil kot pomočnik Andreja Urlepa. Na Poljskem se je izredno dobro znašel, saj tam deluje že svojo trinajsto sezono. V tem času si je tam tudi ustvaril družino – poročil se je Poljakinjo, s katero ima dva otroka.
Vse o njegovi trenerski poti in dosežkih si lahko preberete tukaj.

Se še spomniš, kako si začel na OŠ Franceta Bevka? Kako je prišlo do tega? Povej nam kaj več o tem, kako si postal trener.
Praktično vsi učenci na OŠ Franceta Bevka smo igrali košarko. Zasluge za to ima Aleš Peče, ki je tudi mene usmeril v košarko. V trenerske vode pa me je usmeril Boštjan Luštek, ki je mnogo let delal na Ježici.
Se še spomniš, kako si začel na OŠ Franceta Bevka? Kako je prišlo do tega? Povej nam kaj več o tem, kako si postal trener.
Praktično vsi učenci na OŠ Franceta Bevka smo igrali košarko. Zasluge za to ima Aleš Peče, ki je tudi mene usmeril v košarko. V trenerske vode pa me je usmeril Boštjan Luštek, ki je mnogo let delal na Ježici.
Rasel si iz sezone v sezono, nekako se zdi, da si rasel z generacijo. Se še spomniš, kdo so bili fantje na Ježici, ki si jih takrat treniral in ali imaš še s kom stike?
Spomnim se praktično vseh fantov, s katerimi sem imel priložnost delati. Z njimi sem rasel in se mnogo od njih naučil. Na žalost z večino nimam stikov.
Glede na ambicije ti je zagotovo bila želja postati prvi trener članske ekipe in to ti je tudi uspelo prav na Ježici, ki je slovenski košarki dala že ogromno. Kako se spomniš prehoda iz mlajših kategorij na člane?
V resnici nisem imel velike ambicije prevzeti članske ekipe (ali pa sem jo imel namen v daljni prihodnosti). Vendar pa je dan pred mojim 24. rojstnim dnevom odstopil Tone Corel. Ponudili so mi to mesto. Po premisleku sem se lotil dela s člansko ekipo, kar ni bilo lahko. Vendar pa smo imeli zelo dober rezultat. Predvsem zahvaljujoč izkušenim igralcem, ki so mi pri tem zelo pomagali.
Leta 1997 pa si vodil ekipo žensk, verjetno je bila to drugačna izkušnja?
Delo z dekleti je drugačno. To je drugačen šport. Predvsem je treba biti dober psiholog in imeti smisel za delo z ženskami. Ko sem delal na Ježici smo imeli sicer zelo dober rezultat, a mi je zagotovo manjkalo izkušenj.
Vedno si bil znan kot izjemen delavec in zelo zahteven trener. Kaj oz. kdo te je naredil takšnega?
Menim da sem kakršen sem. Tega se ne naučiš. Taka je moja pot. Ni pa edina. Nekateri uspešni trenerji imajo drugačno. Zaradi svojega karakterja sem imel priložnost delati z Andrejem Urlepom, ki v svoji karieri piše podobno zgodbo.
Po zaključeni zgodbi za Bežigradom si dobil klic, ki ti je spremenil življenje in ti odprl vrata v svet.
Kako je bilo, ko si se prvič podal v neznano? Kako so te tam sprejeli? Si imel kaj težav s privajanjem na novo okolje?
Vsak začetek je težak. Prve 3 mesece sem spal po 3-4 ure na dan. Toliko je bilo dela. V klubu so me sprejeli zelo dobro. Pomagali so mi na vsakem koraku. Ni mi bilo treba skrbeti za nič drugega kot pripravo ekipe. In to je edina pot v dobro organiziranih klubih.
Bil si pomočnik Andreja Urlepa. To verjetno pomeni, da ti dela ni zmanjkalo. Kakšen je bil takrat tvoj delovni teden in kakšen je danes?
Delovni teden se zelo spreminja v odvisnosti od obdobja in koliko tekem se igra na teden. Prostih dni praktično ni. Če ni treninga, se potuje ali pa je potrebno analizirati tekme.
V Asseco Gdynia imamo 1 tekmo na teden, torej ponedeljek 2 treninga in sestanek, torek 2 treninga, sreda 1 trening, četrtek 2 treninga, petek 1 trening in sestanek, sobota trening, sestanek in tekma. Nedelja prosto. Ko imamo po 2 tekmi na teden, ni prostih dni.
Prevzel si ekipo, postal prvi trener poljskega prvoligaša. Kaj bi rekel za svoj štab, kakšen je, kako si razdelil naloge?
Štab je poljski. Delamo skupaj drugo sezono, čeprav sva z pomočnikom sodelovala že prej v evroligaški ekipi. Pomočnik je zadolžen za analizo nasprotnika in pripravo potrebnih materialov. Drugi pomočnik pripravlja analize po tekmah (in se ukvarja z ekipo U18). Imamo enega najboljših fizioterapevtov na poljskem.
Kako bi nam opisal organizacijo kluba? Poznaš slovenske razmere, je stanje na Poljskem primerljivo? Kako klub sprejema lokalna skupnost? Koliko ga podpira privatni sektor?
Klub v katerem sem je zelo dobro organiziran. Vrsto let smo igrali v Evroligi in v klubu delajo izkušeni ljudje. Trenutnih razmer v Sloveniji ne poznam dovolj, da bi lahko primerjal razmere. To kar lahko povem je, da je na Poljskem v prvi ligi 16 ekip. Ekipe v 1. ligi morajo izpolnjevati minimalne pogoje, kot npr. kapaciteta hale min 2000 mest, minimalni budget 500.000 EUR.
Kakšen je nacionalni program za mlade na Poljskem? Kako selekcionirajo mlade reprezentante?
Na Poljskem je delo z mladimi v večini mest zelo slabo razvito. Je pa tudi nekaj mest, kjer so redno v final 8 državnega prvenstva. V Varšavi je nekaj let uspešno šolal mlade igralce Jeklin, ki sedaj uspešno dela v Zielonej Gori. Klubi v 1 ligi nimajo obveznosti delati z mladimi. To so profesionalni klubi, ki se ukvarjajo z rezultatom. Eden izmed klubov, kjer se dela z mladimi, je naš. Pri nas imajo mladi igralci največ možnosti za delo, napredek in igranje. Taka je filozofija kluba.
Mladi perspektivni igralci (nivo reprezentance) gredo lahko v športno srednjo šolo, kjer so v nacionalnem programu šolanja športnikov.
Veliko slišimo o vse večji krizi klubov v Sloveniji. Kako pa je s tem na Poljskem? Kako ste trenerji zaščiteni in kako je s plačilno disciplino?
Klubi so 2x letno preverjani. Izpolnjene morajo biti obveznosti do igralcev in trenerjev. Če niso, klub izpade iz lige. V klubih prihaja do zamud - celo nekajmesečnih, ampak pred preverjanjem morajo izpolniti obveznosti.
Vse več si nas želi v tujino, imaš kakšen nasvet za slovenske trenerje?
Izobraževati se, delati, imeti veliko sreče.