Boris Velikonja je iz Tolmina naredil izkorak in podal žogo po dolini Idrijce v sosednjo Idrijo, ki ima v košarki izjemno tradicijo. Tam jo je ujel domači trener Sašo Kavčič. Prvo vprašanje mu je postavil Boris, in sicer: »Ali verjameš, da bo idrijska dvorana še kdaj pokala po šivih kot v tisti nepozabni sezoni, ko je v Idriji padla tudi Olimpija z Miličem, Hauptmanom, Kotnikom ...«
Zlati časi idrijske košarke so po mojem mnenju težko ponovljivi. Seveda si tega vsi želimo, a je trenutno nerealno razmišljati o čem podobnem. Lahko pa sestavimo novo lepo zgodbo. Dobra košarka se je v Idriji igrala že mnogo prej, kar je tudi popeljalo Idrijo med najboljše ekipe tedanje Slovenije, za kar je bilo zaslužnih veliko idrijskih košarkarjev in košarkarskih delavcev. Treba je držati predvsem konstantnost in ne več dovoliti, da se članska ekipa ukine, kot se je to že dvakrat pripetilo.

Bil si tudi igralec in vedno pristaš domačega kluba, kako si doživljal tekme v domači dvorani, kako jih doživljaš kot trener. Vemo, da je v Idriji bilo vedno izjemno vzdušje.

Publika v Idriji je bila in je še vedno nekaj posebnega. O navijanju v prvi ligi niti ne bi niti izgubljal besed, dovolj zgovoren je podatek, da je bila dvorana nabito polna že uro pred samim srečanjem. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi pred leti, ko smo igrali v takratni drugi ligi. Na tekmi se je zbralo tudi do tisoč ljudi. Spomnim se, da je takrat TV Slovenija posnela prav posebno oddajo o tem. Navijaška skupina Pr'farci je vedno dajala ton dvorani. Upam, da bodo na sobotni tekmi kvalifikacij Pr'farci ponovno odpihnil prah z bobnov in trobent in nam pomagali do želene tretje lige.

Lani si odpotoval v Sevillio, to niso bile počitnice, ampak si tam počel nekaj drugega?
Res je. V Sevilli so znani po dobrem delu z mladimi v kategorijah U17 in U19, ki jih nato vključujejo v člansko ekipo (primer Porzingis Kristaps). To me je zanimalo do te mere, da sem lansko leto izkoristil priložnost in šel za teden dni v Sevillo, kjer sem imel možnost sodelovati na treningih ekip U17 in U19. Z glavnim trenerjem Lopezom sva po končanem treningu vselej odšla na pivo in tapase, kjer sva si izmenjevala izkušnje. Debata se je hitro razvnela, tako da je bila na mizi hitro tudi trenerska tabla. Vsekakor odlična izkušnja.

Poleg tega pa si odšel še v Tajpej. Košarka tam, to tudi obstaja?
Košarka je tam šport številka ena! Tajvan seveda nima košarkarske tradicije, me je pa navdušilo to, kako tam naravnost obožujejo košarko. Nikjer še nisem

videl toliko ljudi v dresih NBA, saj ga nosi praktično vsak. V ugledni četrti in še uglednejši restavraciji  vidiš žensko oblečeno po zadnji modi, nasproti nje pa njenega moža v dresu Lebron Jamesa. Po ulicah Tajpeja pa otroci med mestnim vrvežem veselo tapkajo žogo. Imajo ogromno košarkarskih igrišč, ki so vsak večer nabito polna. Adidas je v samem središču Tajpeja zgradil moderno košarkarsko igrišče s pogledom na stolpnico 101. Tam vsako leto gostijo NBA zvezdnike, le nekaj dni po mojem odhodu je bil na obisku Kobe Bryant. Povezal sem se tudi z GDS Basketball Academy, kjer delujejo ameriški in evropski trenerji. Nivo košarke je seveda nižji kot pri nas, je pa organizacija na veliko višji ravni. Vodja pogona GDS šole Andy mi je ponudil sodelovanje in me vprašal, če ostanem v Tajpeju, a sem ponudbo hvaležno odklonil.

Pa se vrnimo nazaj v Idrijo. Entuziazem je beseda, s katero te je opisal Boris. Kaj vse počneš v idrijskem klubu?
Na kratko bi odgovoril, da počnem vse, kar je potrebno, da stvari v klubu potekajo nemoteno.

To je to? Ali poleg vsega tega hodiš še v službo?
Imam v najemu fitnes, ki je v sklopu dvorane. Skrbim še za organizacijo športnih dogodkov, sem tudi zunanji sodelavec idrijske Gimnazije.

Kako ti uspe? Kdaj živiš? Kaj te žene naprej?
Ni tako hudo, kot se sliši. Za vse se najde čas. Kot vsi trenerji pa imam bolj redko proste vikende.

Igralce črpate le iz ene šole. Koliko vam jih poberejo drugi športi? Ali je košarka številka ena?
Žal je res tako. Nekako smo v Idriji izolirani in se težko povežemo s kakšnim drugim klubom. Ne vem, če smo številka ena. Imamo pa od ekipnih športov le mi člansko ekipo. Tudi to nekaj pove o podpori okolja športu v Idriji.